Še nekaj o preteklih dnevih

[18.05.2006]

Očitno se je zgodilo dovolj dogodkov, da sem v prejšnjem sporočilu na nekatere zanimive pozabil. Recimo to, da smo en dan preživeli v Ljubljani, ker smo dali v avto narediti pregradno mrežo za Jenny. Zadeva je super izpadla, sedaj ima Jenny zase le polovico prtljažnika (jaz sem ji hotel odmeriti še nekaj cm manj, pa ji je Urška izborila celo polovico), poleg tega ima na svoji polovici vratca. V primeru, da bi se prtljažna vrata odprla, je tako zavarovana. Ker smo na izdelavo in montažo morali čakati skoraj celi dan, smo čas izkoristili za obisk BTC. Najprej je po nas v Iško vas, kjer je bil avto, prišel Peter, mož Jožetove sestrične Milene iz Ljubljane. Odpeljal nas je k njim domov, kjer smo najprej spili jutranjo kavico, potem pa sva se z Urško odpravila proti BTC, Jože je ostal na obisku. Bilo je super, saj sva se z Urško po dolgem času ponovno peljala z avtobusom. Prav luštno je kdaj biti brez avtomobila in si privoščiti javni prevoz. :) Malo sva se sprehajala po BTC in tamkajšnjih trgovinah, pa v City Park-u, kjer sva tudi imela kosilo. Potem sva se z avtobusom odpravila nazaj in Peter nas je pozno popoldan odpeljal po avto. Jenny je v tem času bila pri Urškini mami.
Preteklo soboto pa smo bili povabljeni na gostuvanje, poroko Milenine hčerke Andreje in njenega izbranca Roberta. Oba imata otroka že iz prejšnjih vez, če bosta pa imela še kakšnega skupnega, pa nista povedala. Uradnega dela ceremonije se nismo udeležili. Gostija pa je bila organizirana v nekem gostišču v Kobilju, prekmurski - gorički vasici. Bilo je luštno, a smo hitro postali utrujeni in smo ob 3. uri zjutraj že bili v domačih posteljah.
Toliko o bolj in manj zanimivih dogodkih, zaenkrat.

Ko postane trebušček zares (pre)velik

[18.05.2006]

Medtem je Urška opravila še z dvema pregledoma pri gospe G. Raven železa v krvi je narasla na priporočljivo vrednost, menim da po zaslugi suhega sadja, špinače in kakšnega kozarčka merlota. Predvsem pa zaradi Urškine dobre volje in truda, da tako dobro skrbi zase in za najino dete. Na zadnjem pregledu je gospa G. opravila tudi ultrazvok in izmerila vse po "protokolu" določene dele in organe otrokovega telesa. Preverila je tudi stanje posteljice in plodovnice. Vse v najlepšem redu, tako kot to mora biti. Plodovnica je čista in je je dovolj, posteljica je primerno velika. Otrok je primerno velik za svojo starost, le glavica je ponovno nekoliko manjša od neke standardne ali celo povprečne mere.
Kupila sva banjico, bombažneplenice, nekaj kozmetike in ostale toaletne opreme za v porodnišnico, kakor tudi prvi paket plenic za enkratno uporabo. Tudi te bova vzela v porodnišnico, saj tam otrok dobi takšno plenico samo čez noč, sicer moraš imeti svoje ali pa dobi pod rit bombažno plenico. Urška je tudi že oddala vlogo za enkratno pomoč ob rojstvu, jaz pa obrazce za očetovski dopust. Podatke bova seveda morala še dopolniti, ko bodo ti znani - ob rojstvu. Ja, je kar nekaj teh administrativno - birokracijskih zadev za urediti.
Ravno danes zjutraj, ko sem z Jenny prihajal iz sprehoda, mi je Simona, soseda iz bloka, dala iz avta v roke polno in veliko papirnato vrečo oblačil za otroka, da sta se tako dogovorili z Urško. Hja.. Takšne zadeve sprejemamo z odprtimi rokami in smo za to zelo veseli! Hvala, Simoni, Robiju, Jerneju in Aljažu! V izposojo sva od Petre dobila lepo ohranjeno Roemerjevo "lupinico", avtosedež za dojenčka, tudi Petri in njeni družini se zahvaljujemo!
Mama pa je na terapevtskih počitnicah v Laškem in bo tam celih 14 dni. 21. julija pa s Tomažem odpotujeta do Pitcairn Islands, med katerimi je še posebej zanimiv Henderson Island. Vse skupaj je nekako jugo-vzhodno od Tahitija, v Južnem Pacifiku. Ah, eksotika.

Suhe marelice in merlot

[08.05.2006]

Pri prejšnjem pregledu je Urška bila opozorjena na nizko raven železa v krvi. Ja, dokaj pogosta in značilna težava nosečnic, še posebej v pozni nosečnosti. Otrok si pač vzame, kar potrebuje, mati pa že mora zase poskrbeti. :) Spodnja mejna vrednost je 120 enot, ne vem kakšnih. In poskrbeli smo za mamico. Kupili smo suhe marelice, posušene slive, skuhali špinačo, jedli brstični ohrovt in kupili merlot. Ja, kupili. Pili pa ga skoraj nismo. In še to. Znamka merlota je bila "Kindermacher". V promet sva ga spravila šele pri moji mami, kjer smo ob sobotnih kosilih spili kakšen kozarček.

Na spletni strani Vipavskih vin, pa sem o tej blagovni znamki našel tale zapis:

"Že Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske opisoval Vipavsko dolino in med drugim zapisal, da jo odlikuje izredno dobro belo in rdeče vino. Ta vina gredo zaradi svoje slave daleč v tuje kraje. Tu je doma vino vipavec ali kindermacher kakor mu radi pravijo.
Zakaj ravno kindermacher; zato pravi Valvasor, če se nezmerno ali na merice pije, napravi često iz mož otroke, celo iz modrijanov norce.
Vez s preteklostjo je poleg poimenovanja samega tudi sam napis zaščitne znamke Kindermacher."

V petek je Urška imela ponovni pregled. Vse ok, teža optimalna, dete vitalno, živahno, utrip srčka malo pod 150 udarcev / min, skratka in železo ... 121 enot! Čestitam, Urška. Še posebej, ker je Urška bila pohvaljena od svoje zdravnice, češ, da si takšnih nosečnic kot je ona, lahko samo želijo. Kakor ona, sem tudi sam na to zelo ponosen in vesel, da je tako. Še se bomo trudili in potrudili, da bo konec nosečnosti in začetek nove poti, rojstvo naše Sare, eden najlepših trenutkov na naši poti.

Še zadnje počitnice in odštevanje se bo počasi začelo

[03.05.2006] Od četrtka do nedelje smo preživljali prijetne počitnice v kraju Šilo na otoku Krku. Vse skupaj bi bilo še lepše, če nam ne bi nagajalo vreme, saj je v glavnem skozi bilo oblačno, hladno tu pa tam je je tudi deževalo. Poleg tega je Jenny imela "svoj čas", čeprav se je šele začelo, in sva se z Urško malo bala, da bi imeli pred apartmajem preveč pasjih snubcev. Seveda pred prihodom nisva vedela, da ima lastnica apartmaja psa novofurlandsa. Na srečo je bilo vse ok.

V petek in soboto sem se potapljal. Navezal sem stik s potapljaškim klubom Nova Sub iz Kamnika, ki so organizirali potapljaški tabor pri tamkajšnjem potapljaškem centru Neptun. Vzpostavili smo dober stik in tudi potapljaški center je bil kot se šika. Za €91 sem opravil 4 potope in imel kompletno opremo 2 dni na posoji. No, saj bi bila zadeva dražja, a so bili sami potopi preko kluba cenejši, pri opremi pa sem od šefa Borisa na pobudo njegovega pajdaša Braneta, ki je prva dva potopa vodil, dobil malo več kot 50% rabat za dobro vzdrževanje in potapljanje. :) Temperatura vode je bila pod gladino med 11°C in 12°C, temperatura zraka je bila med 14°C in 16°C.

Urškin trebušček tudi pridno raste. Sedaj ima že kar nekaj tipičnih pozno-nosečniških težav kot so bolečine v križu, "žuljenje" maternice, ki pritiska na rebra, kakšna ponesrečena brca v ledvica ali jetra, ki rahlo vzame sapo, prijel jo je že prvi krč (upam, da teh ne bo veliko). Sara ima sedaj po moji oceni približno 42 cm in tehta okoli 1700-1800g. Kmalu bo naš novi sonček pokukal na svet in začelo se bo novo obdobje v našem življenju.