Zobek bo ostal!

[28.2.2006]

Ko je zazvonil telefon, sem se tako prestrašil, da sem kar poskočil na stolu. Urška mi je sporočila veselo novico po obisku zobozdravnika. Sprejela jo je zelo prijazna zdravnica in ji po pregledu zoba brez bolečin vstavila zvezdico (zalivko). Tako bo zob najverjetneje lahko še dolgo bival v njenih ustih. Bravo Urška!

Boleče noge in zobozdravnik

[28.2.2006]

Danes me ful noge bolijo. Stegna. V nedeljo me je Aleš izzval na tek. Seveda sem tip, ki težko zavrne izziv. Kar iz pizzerije Plus (kjer sva bila skupaj z Urško, Polono, Valerijo in Goranom) sva se odpravila k Urški domov, kjer sem se preoblekel v bolj udobna oblačila in sva startala. Proti železniškemu prehodu, pa desno do konca nasipa, pa nazaj proti tovarni, pa spet do "potke" proti vrtcu in nazaj do bloka. Približno 19 min. Superca! In ker mi je to vlilo občutka izredne telesne pripravljenosti, sem se na tek podal tudi včeraj. Podobna pot, le da sem pri tovarni krenil po cesti navzgor mimo trgovine Tuš in nato do bloka. 18 min. Takoj, ko sem se malo ohladil sem čutil, da bom naslednji dan težko stopil. Danes hodim, kot da imam polne hlače. He, he..
Urška je čez dobro uro naročena pri zobozdravniku. Pred meseci jo je k zobozdravniku napotil njen ortodont, ker je opazil na modrostnem zobu majhno luknjico. Še preden je uspela priti na vrsto, sem jo moral peljati k dežurnemu zobozdravniku. Ta ji je zob prevrtal, kot da bi hotel izvrtati vodnjak ali kaj. Potem ji je v zob dal neko "zdravilo" in jo poslal domov, dokler ne bo naročena pri svojem zobozdravniku. Po mojem ji je zob uničil. Danes bi ji naj dali lokalni anestetik in ponovno prevrtali zob, sčistili zobni kanal in vanj vstavili "zdravilo". Po porodu pa priporočajo slikanje zoba in najverjetneje ektrakcijo. V glavnem, eno veliko sra... Kaj, če pri tem pride do kakšne komplikacije in bo slikanje potrebno še pred porodom? Ufff... Raje na kaj lepšega pomislim..
V sredo pride na obisk Marina. Po včerajšnjih maminih informacijah najverjetneje brez Jane (psičke) in Heinz-a ("ta malega"). Tip se pač raje svojih drži, moti me le to, da je ga je samega strah in od Marine zahteva, da mu pusti doma Jano. Jaz bi Jano vzel, njemu pa pustil kakega hudega Pit bull-a, da ga pazi. :)
V četrtek pa ultrazvok. In poleg potrebnih preiskav bomo raziskali tudi, ali je otrok on ali ona.
A, še to. Tisti izpit izpred nekaj dni, ne.. Ja.. En dopoldan res ni bil dovolj, zato na rezultat nisem prav nič ponosen, sem pa vesel, ker sem se izpita rešil. Dobil sem namreč oceno 6, kar je pozitivno in: "Pa, pa, računalniške komunikacije in omrežja!".

Ponedeeeeeeeeljek

[27.2.2006]

Spet. Tisti dooolgi dan v tednu. Bo že. Mama je bila prejšnji teden na kontroli po enem mesecu nošenja gipsa. Seveda je vsaj po tihem pričakovala, da se bo rešila te nadloge, pa je žal domov prišla razočarana in besna. Še en mesec. In če bo potem kazalo vredu, še en mesec steznik. Tega si lahko vsaj snela tu pa tam.

Mi smo zopet izkoristili konec tedna. Urška je sicer oba dneva delala v trgovini. V soboto do 17. in v nedeljo do 12. ure. Hja, ta sobota. Sem najprej mislil, da konča ob 13. uri, potem je ni bilo in sem predvideval, da bo doma po 16. uri. Jo pokličem, pa mi pove, da trgovino zaprejo šele ob 17. uri. Tako se je sobota vlekla, kot se bo vlekel današnji dan. Z Jenny sva hodila na sprehode, gledala televizijo, jaz sem nekaj skuhal, pa bolj za sebe in za Jenny (ki bo še danes razvajana s koščki teletine v omaki), ker Urška ni prišla lačna domov.

Cel vikend je včasih bolj, včasih manj snežilo. Zapadlo je okoli 25 cm snega. Pa smo že mislili, da je zime konec. V nedeljo smo se povabili na kosilo k Teji, Urškini mami. Kot ponavadi, pečenka. In to odlična pečenka! Sploh, če že nekaj dni živimo na krofih. Hja, pustni čas, pač.
Ob razvajanju s pečenko smo se tudi prepustili uživanju na snegu.

Danes novi sončni žarki in nižje temperature (-4 zjutraj). Sneg se nam ponovno obeta v četrtek, vsaj tako pravijo vremenoslovci. Zima se očitno še ne poslavlja.

Po dolgem času izpit

[24.2.2006]

Letos sem se po kakšnih treh letih ponovno! vpisal na fakulteto. Tokrat sem za to moral tudi plačati (cca. 170.000,00 SIT ali €700). Vpisan nisem v noben letnik, ampak v program računalništvo in informatika visokošolski strokovni program - izredni študij, za dokončanje študija. Komplicirano, a? To je bil neke vrste prepis iz prej, nekdaj, "še pomnite prijatlji", mojega rednega univerzitetnega študija informatike, na visokošolski študij informatike. Hja, ta naj bi bil krajši, čeprav po število priznanih opravljenih izpitov iz univerzitetne smeri lahko sklepam, da imam za opraviti še nič manj izpitov, kot bi jih sicer moral delati na univerzitetnem programu. Bistvena razlika je v tem, da sem zaposlen in je izredni študij edina opcija, ta pa je na voljo samo za VŠ program.
In tako pridno hodim na predavanja in vaje, ki jih imamo tu pa tam, doslej le ob petkih in sobotah. V sredo sem po dolgem času pisal prvi izpit - računalniške komunikacije in omrežja. Saj je bilo prav luštno, tudi volje do učenja sem imel presenetljivo veliko. Problem je bil le ta, da me je ta volja prijela šele en popoldan in en dopoldan pred izpitom. To pa je žal bilo premalo, da bi na izpitu lahko bil uspešen. Jemljem pa to kod dobro izhodišče v prihodnje. Študij je pač moj trn v peti bil in bo, zobe pa nikoli nisem pretirano stiskal.

Danes je ponovno pričelo snežiti. Prejšnje dni se je sneg, ki smo ga imeli počasi že "poln kufer", pridno talil, saj so se temperature gibale okoli 10 stopinj. Letos smo dobili že hitro na začetku zime pošteno porcijo snega (cca. 50 cm v dolini in 140 cm na Pohorju), potem pa obdobje nizkih temperatur (od -5 do -15), tudi čez dan je bilo zmeraj pod ničlo. Drava je zamrznila po celotni površini, le tu pa tam so bili nekakšni nezamrznjeni "kanali", najverjetneje zaradi podtalnice pod strugo Drave. Imam pa občutek, da tokratno sneženje ne bo prineslo veliko cm snega in bo zime kmalu konec. Na vsezadnje je jutri pustna sobota in kurenti že pridno odganjajo zimo.

Oblačila za otročička se počasi zbirajo

[20.2.2006]

Mamico že malo skrbi, ali bo najin otročiček porodnišnico zapuščal zavit v brisačo, ali pa bomo do takrat uspeli zbrati in kupiti dovolj oblačil .. :) Trenutno so obeti optimistični. V nedeljo sva obiskala Marjano in Sabinjana. Njuna Karin je sedaj stara ok. 3 mesece. In nekatere oblekice je seveda že prerasla. Te sta zbrala v veliko Šparovo vrečko in jo poklonila Urški. Zopet se je narisal ta krasen nasmešek na njenem obrazu. Bini, Marjana in Karin, hvala in še se priporočamo! :)

Akcija "voziček"

[20.2.2006]

Danes je poleg posteljice stekla tudi aktivna akicja izbiranja vozička. Model vozička je bil izbran že pred meseci. Z Urško sva po temeljitem preučevanju vseh možnih proizvajalcev (Hauck - Icco in Traxx, Hartan, ABC Design, Teutonia, Quiny, Jana, Motherscare, ..) na koncu ostala pri trikolesniku proizvajalca Hartan, model Skater S. Zelo kvaliteten voziček.. Morda se kje v njem še skriva elektro-motor, he, he... Moja draga mama se je odločila, da nam voziček velikodušno pokloni, kar pomeni, da ga bo dejansko kupila ona. Hvala, hvala, hvala!! Predračun: 132.890,00 SIT (€554), kar vključuje športni voziček in mehko torbo. Proizvajalec Hauck se od konkurenčnih proizvajalcev razlikuje predvsem po izredno veliki izbiri barvnih kombinacij. To posledično pomeni veliko težjo odločitev, še težjo pa zato, ker različne barvne kombinacije uporabljajo tudi različne materiale. Tako da z barvno kombinacijo izbereš tudi material. To je danes pripeljalo do tega, da sva si s prodajalko izmenjala vsak približno 10 sporočil s slikicami, da sem lahko dobil približno predstavo o dejanskih barvah (v katalogu niso najbolj realne) in uporabljenih materialih. Zvečer vse skupaj pregledava še z Urško, potem pa pade odločitev in končno naročilo.

Akcija "posteljica"

[20.2.2006]

V soboto sem se z Urško in Urškino mamo odpravil na obisk k Karlotovi sestri. Ti so nama že takoj na začetku ponudili posteljico in zibleko za najino prihajajoče dete. Zibelka je stara okoli 45 let, v njej je spalo že okoli 30 otrok, kot so znali povedati. Posteljica je sicer novejša, vendar potrebna obdelave (brušenje, barvanje, nova letvica, ..). K posteljici bi bilo potrebno dokupiti tudi vzmetnico.
Ob vsem tem sem začel razmišljati, ali ne bi bilo mogoče bolje kupiti rabljeno posteljico in vzmetnico in si s tem prihraniti vsaj čas za obnovo. Stvari kot so barva ali lak, čopiči, razredčilo, pa bi tudi moral kupiti. Že v soboto zvečer sem pobrskal po spletnih straneh (največ na bolha.com) in našel nekaj oglasov. Ponudnikom sem poslal e-mail in dobil nekaj odgovorov. Največ danes.

Po dopisniškem spraševanju in odgovorih, ki sem jih prejel, sem se odločil, da je ugodno kupiti posteljico z vzmetnico, posteljnino, zaščitnim robom, odejico, spalno vrečo in igračo, vse skupaj za 20.000,00 SIT (cca. €83). Posteljica ni bila skoraj nič rabljena, narejena je pri mizarju, po njo pa je treba iti v Mengeš. In ker je ati kot nalašč danes v Kopru in to s službenim vozilom - kombijem, sem ga naprosil, da posteljico prevzame. No, sedaj je nekje na poti, predvidevam, in upam da bomo stvar zrihtali. Ena skrb manj. Urška se bo potem z mamo dogovorila, da ji sešije še nekaj dodatne posteljnine in zavesico.

Srčkano.

Trebušček "utripa", ptičja gripa pa se po naših krajih potika

[17.2.2006]

Včeraj mi je Urška poslala SMS sporočilo s vsebino: "Najino dete se že kakšne pol urice buni in galami." Doselj je naše dete nase opozarjalo bolj ob večernih urah, ko smo se počasi spravljali spat, ko je mama bila v ležečem in včasih mižečem položaju pred televizijo ali v postelji. Nekako prvi občutki o dogajanju v njenem trebuhu so se pojavili 1. februarja. No, in včeraj zvečer je že po zelo aktivnem dnevu bilo tako tudi zvečer. Zato sem ponovno poizkusil, če bom gibanje zaznal tudi sam in sem roko položil na njen trebuh. In glej ga šmenta! Kot da bi trznila mišica na enem mestu trebuha. Pa potem še enkrat, in še enkrat. Pa malo pavze, pa zopet na drugem delu. Včasih malo bolj, včasih manj. Super! Komaj že čakam, da ponovno pokukamo v trebušček s tisto ultrazvočno napravo. Takrat bomo verjetno tudi izvedeli za spol.

Aha! Počasi iščemo imena, tako za punčko kot za fantka. Vsak predlog je dobrodošel!

Potem pa še ta stvar o ptičji gripi. Včeraj so potrdili, da je večina poginulih ptic, predvsem labodov in sivih čapelj bila okužena z virusom aviarne influence tipa H5N1, drugače imenovan "smrtonosni in izredno patogeni virus ptičje gripe", ki med ljudmi že povzroča paniko, polemike in špekuliranja. Novica o tem se je pojavila tudi na spletni strani CNN (www.cnn.com/WORLD), kjer je pod rubriko "World News" bil zapisan naslov članka: Slovenia latest to detect bird flu. In to v Mariboru, Slovenj Gradcu, in nekaterih ostalih krajih v podravju in pomurju.
So se pa porodila nekatera razmišljanja tudi pri meni. Po nekaj minutnem brskanju po spletnih straneh sem prišel do sledečih ugotovitev:

Gilead je podjetje, ki je ustvarilo Tamiflu, edino zdravilo za katerega predvidevajo, da bi lahko bilo uspešno pri zdravljenju obolenja s H5N1 virusom ptičje gripe.

Gilead je licenco za trženje in izdelavo zdravila Tamiflu (link) prodal švicarskemu podjetju Roche (link).

3. januarja 1997 leta je podjetje naglasilo, da bo g. Donald H. Rumsfeld postal direktor podjetja. Seveda z ustreznim lastniškim deležem. V objavi podjetja Gilead na tej strani je mogoče prebrati dovolj informacij o Donaldovi vlogi v svetu farmacije. Podobno lahko preberemo tudi v njegovi biografiji na tej strani.

Donald H. Rumsfeld je 20. januarja 2001 zaprisegel kot 21. obrambni minister ZDA.

Torej je za ZDA g. Donald H. Rumsfeld, kot bi se izrazili američani, "A heck of a guy!".

Sicer pa so ZDA menda zmeraj zatrjevale, da so proti uporabi biološkega ali kemičnega orožja. Celo napadali so tiste, ki bi ga morda lahko uporabili (pred njimi).

Morda kakšen komentar?

Včerajšnji dan

[15.2.2006]

Še eden tistih uporniških dni v službi, ko moraš zagovarjati svoja stališča in biti previden, da kdo ne podvomi v tebe. Najprej pomagaš, sodeluješ v projektu, ki iz meseca v mesec doživlja svoje nadgradnje, spremembe, potem vanj udari še kakšna novost v zakonodaji, programi in podatki v podatkovni bazi so krpani kot stare delavske hlače, .. , potem pa se izkaže, da nisi na "tekočem" s vso zgodovino ustvarjanja takšnega projekta in vedno kaj zajeb... Popravljaš in popravljaš svoje napake, vmes pa pride do deljenih mnenj med samimi "avtorji" projekta. Ha, pa vsa stvar ni nikjer dokumentirana. Tako je, ko se posodabljajo programi, katerih prve verzije segajo izpred deset let nazaj, kjer paralelno tečejo stare in nove "verzije" programov na različnih sistemih (Cobol, Oracle Forms). Vsi pa tako zasipani in obremenjeni s tekočimi zadevami, da je nemogoče stvari spravljati na skupni imenovalec, počistiti vso nepotrebno in motečo navlako, potem pa še koga podučiti o tem kako stvari morajo delovati, če mnenja v ekipi pogosto niso enotna. Enkrat tak, drugič spet drugače, pa zopet tak....
No toliko jamranja. Sicer pa je včeraj bil Valentinov dan, dan zaljubljencev, ko ptički začnejo pet, .. Ravno te dni je zelo aktualna ptičja gripa, ki so jo našli pri okoli desetih labodih in eni sivi čaplji v Mariboru in Muti. Zato me skrbi, da bi ptički to leto peli s hripavim glasom. Zaenkrat še ni dokazov, da bi tip ptičje gripe bil človeku nevaren tip H5N1. Zaenkrat smo še nezaskrbljeni.. Aja, Valentin. Moja draga oma, ki sem jo v prejšnjem letu izgubil, na ta dan ni nikoli pozabila. Tudi takrat ne, ko to še ni bil tako marketinško usmerjen. To pa zato, ker sem sam krščen kot Valentin in je to moj god. Čeprav sam nikoli nisem tega praznoval. Sem pa verjel tisto, kar je govorila oma: "Valentin ima ključ od korenin". Ta dan jemljem kot naznanilo pomladi. In res se sneg topi in sonček sije.
Urška se je prav tako potrudila, da sem pozabil na službene zadeve in si lahko privoščil odlično kosilo, ki ga je skrbno pripravila. Zvečer pa še darilca: Urški benjaminček v okrasnem lončku, Tinetu pa Rafaelo kroglice in okrasen kaktus v lončku. Luštkano!
Naše rastoče dete pa nase pridno opozarja vsak večer, ko se mamica umiri. Tako je že od 1. februarja. Jaz njegovih kretenj še ne čutim. Mogoče si bo že po rojstvu zaslužil kakšen naziv mojstra v Jogi, Tai Chi-ju ali Aikidu.. He, he..
Počasi bi lahko pripeli še kakšno slikico, a ne?

Pohištvo je na mestu

[13.2.2006]

Pred dvema dnevoma sva z Urško dobila pohištvo za v dnevno sobo, ki sva ga naročila, da pridobiva nekaj dodatnega odlagalnega prostora in razbremeniva nekatere že prenatrpane omare. Navsezadnje bomo potrebovali tudi previjalno mizo s predali za shranjevanje baby kozmetike in potrošnega materiala. In tudi ta že stoji.
In kaj je najbolj zanimivo? Tako hitro, kot je pohištvo bilo nared za polnjenje polic, tako hitro sva ugotovila, da imava vse preveč stvari, ki jih sploh ne potrebujeva. Ogromno nekih papirjev, CD plošč z računalniškimi vsebinami, ki že dolgo niso aktualne, polno neke embalaže, škatl, .. Včeraj sva napolnila vse zabojnike za smeti, ki stojijo pred blokom. Smeti pa odvažajo menda šele jutri.. Uff bodo stranke zadovoljne, ko ne bodo morale svoje smeti odlagati ob zabojnike... Sorry.
Rešiti se je bilo treba še nekaterih težav s kablovjem. Sedaj je v dnevni sobi kanal v katerem tečejo kabli za TV, radio, internet. Olajšanje, ko se ti več ne zatika copat ob vso to navlako na tleh. Tudi pri računalniku so sedaj kabli malo lepše pošlihtani. Urška je rekla "luksuz", saj se sedaj pod pisalno mizo prah lahko lepo posesa.
Danes po službi pa še montiranje slike nad regal in sortiranje vijakov, žrebljev, matic, podložk, itd. iz ene plastične vrečke, kjer si šrauf iskal tako kot sem včasih iskal ustrezni element med gradnjo z lego kockami. Sedaj so vijaki lepo razvrščeni in spakirani v vrečke, vrečke pa v škatlo za orodje.
Čaka nas še nadaljnje sortiranje navlake in pospravljanje v elemente oz. arhiviranje v škatle, te pa v klet.

Danes mi je na misel prišel en zanimiv slogan, pa ga bom kar zapisal, da ga ne pozabim:

"Večino svojega prostega časa preživim v službi"

Lahko noč!