Včerajšnji dan

[15.2.2006]

Še eden tistih uporniških dni v službi, ko moraš zagovarjati svoja stališča in biti previden, da kdo ne podvomi v tebe. Najprej pomagaš, sodeluješ v projektu, ki iz meseca v mesec doživlja svoje nadgradnje, spremembe, potem vanj udari še kakšna novost v zakonodaji, programi in podatki v podatkovni bazi so krpani kot stare delavske hlače, .. , potem pa se izkaže, da nisi na "tekočem" s vso zgodovino ustvarjanja takšnega projekta in vedno kaj zajeb... Popravljaš in popravljaš svoje napake, vmes pa pride do deljenih mnenj med samimi "avtorji" projekta. Ha, pa vsa stvar ni nikjer dokumentirana. Tako je, ko se posodabljajo programi, katerih prve verzije segajo izpred deset let nazaj, kjer paralelno tečejo stare in nove "verzije" programov na različnih sistemih (Cobol, Oracle Forms). Vsi pa tako zasipani in obremenjeni s tekočimi zadevami, da je nemogoče stvari spravljati na skupni imenovalec, počistiti vso nepotrebno in motečo navlako, potem pa še koga podučiti o tem kako stvari morajo delovati, če mnenja v ekipi pogosto niso enotna. Enkrat tak, drugič spet drugače, pa zopet tak....
No toliko jamranja. Sicer pa je včeraj bil Valentinov dan, dan zaljubljencev, ko ptički začnejo pet, .. Ravno te dni je zelo aktualna ptičja gripa, ki so jo našli pri okoli desetih labodih in eni sivi čaplji v Mariboru in Muti. Zato me skrbi, da bi ptički to leto peli s hripavim glasom. Zaenkrat še ni dokazov, da bi tip ptičje gripe bil človeku nevaren tip H5N1. Zaenkrat smo še nezaskrbljeni.. Aja, Valentin. Moja draga oma, ki sem jo v prejšnjem letu izgubil, na ta dan ni nikoli pozabila. Tudi takrat ne, ko to še ni bil tako marketinško usmerjen. To pa zato, ker sem sam krščen kot Valentin in je to moj god. Čeprav sam nikoli nisem tega praznoval. Sem pa verjel tisto, kar je govorila oma: "Valentin ima ključ od korenin". Ta dan jemljem kot naznanilo pomladi. In res se sneg topi in sonček sije.
Urška se je prav tako potrudila, da sem pozabil na službene zadeve in si lahko privoščil odlično kosilo, ki ga je skrbno pripravila. Zvečer pa še darilca: Urški benjaminček v okrasnem lončku, Tinetu pa Rafaelo kroglice in okrasen kaktus v lončku. Luštkano!
Naše rastoče dete pa nase pridno opozarja vsak večer, ko se mamica umiri. Tako je že od 1. februarja. Jaz njegovih kretenj še ne čutim. Mogoče si bo že po rojstvu zaslužil kakšen naziv mojstra v Jogi, Tai Chi-ju ali Aikidu.. He, he..
Počasi bi lahko pripeli še kakšno slikico, a ne?