Napetost se stopnjuje

[06.06.2006]

Po nekaj tedenskem premoru se ponovno oglašam. Sedaj smo že skoraj en teden v "terminu", kar pomeni, da se naše dete lahko rodi, pa bo normalno donošen otrok. Termin se prične tri tedne pred predvidenim rokom in lahko traja do dva tedna po roku. Vendar še ne kaže, da bi kmalu rodili. :) Na Urškinem zadnjem pregledu prejšnji teden, je bilo ponovno vse v najlepšem redu. Tudi Sara je pripravljena za finale. Gospa G. ji je rekla, da je otrok pripravljen za porod. Potrebno je le še počakati, da narava pritisne na zeleni gumb. Urška se počuti odlično. Občasno jo zbode kakšen lažen popadek. Sarini gibi so redni in intenzivni. Do roka sta torej še dva tedna in temu primerno se tudi stopnjuje pričakovanje in napetost. No, pa saj ni neke hude napetosti. Vse poteka normalno in sproščeno. Urška nič ne tarna ali jamra, je enako ali še bolj aktivna kot sicer, čeprav se prej utrudi.

Včeraj sva od gospe Foto Marije po več kot enem letu le dobila nekaj tistih slikic z Jenny, ki smo jih naredili pri njej lani, ko je bilo eno leto, od kar je Jenny pri nas. Jutri bi morali dobiti še eno povečano sliko, na kateri je Jenny sama - na klavirju. Super slikica.

Kupila sva kengurujčka za nošenje otroka. Imela sva srečo in sva našla nekaj mesecev rabljenega za ugodno ceno (glede na ceno novega). Je pa natanko takšen, kot sva ga želela imeti. Babybjorn Active, z oporo za hrbtni in ledveni del.

V nedeljo sem strop v spalnici nad Sarino posteljico okrasil z sijočimi zvezdicami in s tem malo popestril monotonost belih sten. Morda še kaj naslikam na stene.

Joj. To še moram napisati. Pred-prejšnji vikend smo bili pri atiju v Vareji. Pa sva šla pogledati ribnik, kamor ati izredno rad zahaja. Kot vedno; samo da je voda in da vsake tolko v njej nekaj sčofota, pa je zanj dovolj. :) Pa sem ga vprašal, kaj živi tu, pri ribniku. Je rekel, da vsega po malem, tudi kače. KAČE?? No, sem priznal, da imam malo strahu pred kačami. Ne, da bi mi katera hotela kaj narediti, ampak sam pogled na kačo, ki ni varno zaprta v terarij, me ustraši. Potem pa jaz bacim oko v vodo in čisto pri obrežju med koreninami v vodi vidim, da nekaj plapola in ni bila korenina. Tudi kakšen utopljen deževnik ali pijavka ne. Seveda, bila je kača! Pravzaprav, kačica. Mala belouška. Atiju je uspelo jo ujeti in sem jo potem tudi sam prijel v roke. Simpatičen mali plazilec z dvema belima ušeskoma. Dolga verjetno ni bila več kot kakšnih 30 cm. Potem sem jo lepo počasi izpustil nazaj v vodo in je odplavala svojo pot. Luštkana izkušnja je bila to.