Izbrala sva ime

[29.03.2006]

Pretekli konec tedna sva z velikim navdušenjem opazovala, kako je najino dete nase opozarjalo z očitnimi gibi, ki so se kazali kot valovi na površini Urškinega trebuščka. Včasih je enem mestu nastala izboklina, ki se je potem počasi premaknila iz enega konca na drugega. Tako zame kot za Urško so to veliki trenutki.
Danes je sreda. Urška bo obiskala bolnišnico in dobila prvo dozo cepiva Aniti-Rh-globulinov, ali kako se pač temu reče, preventivno, ker je njena kri Rh-. Mislim, da dobi drugo dozo po porodu.
Včeraj sva izbrala ime najine punčke. Odločitev seveda ni bila lahka, saj je v "igri" bilo kar nekaj imen. Zato sva se odločila, da izbereva dve takšni, ki greta v finale. Potem sva napisala ti dve imeni vsakega na pet lističev, jih zložila, vseh deset lističev dala v posodo in posodo dobro pretresla. Vrgla sva kovanec, ki je določil Urško, da izvede žreb. Potegnila je listič z imenom, ki pa v tem trenutku še ostaja skrivnost. :) Ker nama kasneje ni dalo mira, sem žreb še enkrat ponovil jaz. Izbral sem isto ime, kar sva smatrala kot potrditev tega, da je ime resnično "ta pravo". Mogoče se zdi izbiranje imena nekaj manj kot tri mesece pred rokom nekomu prehitro, no meni sigurno ne. To pa zato, ker mi je že bilo rahlo tečno, zmeraj govoriti "punčka". Tudi vsak od nas ima svoje ime. :)

Voziček je doma

[21.03.2006]

Danes je 21. v mesecu ali natanko 13 let in pol od kar sva z Urško "uradno" par.

Včeraj sem dvignil naš voziček, za katerega celoten znesek je poravnala mama. Voziček smo sestavili pri njej. Tam je bila tudi Darja. Nekaj časa smo porabili, da smo pogruntali vse finte. Saj jih ni dosti, a bo pomembno, da se z njimi ne ukvarjamo takrat, ko bomo v njem vozili našo punčko. Tudi zato je demonstracija potekala v "širšem" krogu. :)
Z barvo in materialom sva oba z Urško zelo zadovoljna, čeprav je barva v živo ponovno bila nekoliko drugačna, kot je to vidno v katalogih in na slikah, ki sva jih imela na voljo za ta model. Sedaj moramo urediti še pregradno ograjo za Jenny v avtu, da bomo lahko voziček vozili skupaj z njo v prtljažniku. Je pa to kar lep kos opreme, ki tudi tehta temu primerno. Domisliti se bomo morali najustreznejšega in najvarnejšega načina transporta vozička iz bloka ali v blok. Stanujemo namreč v 3. nadstropju, klet pa ni najbolj varen in primeren prostor za shranjevanje.

Naj bo tak ali onak, nosečnost še vedno poteka odlično in držim pesti, da bo tako ostalo do konca, ko se bomo z našo punčko prvič pogledali iz oči v oči, ji zaželeli srečno in uspešno pot v življenje in enostavno bili ljubeča in zadovoljna družina.

Izvedeli smo za spol, dobili bomo voziček in "porihtali" smo Jenny

[20.03.2006]

V petek sva z Urško izvedela za spol najinega otroka. Urška je bila naročena na pregled po tem, ko je končno dobila odpustnico iz bolnišnice. Ker je čas za morfološki ultrazvok že bil zamujen in je njena zdravnica predvidevala, da so le tega naredili v porodnišnici, se sama ni odločila, da to naredi še enkrat. Pa vendar je naredila "express" ultrazvočni pregled, na katerem nisem mogel prisostvovati (spet), niti Urška sama ni nič videla, ker je imela monitor obrnjen vstran od nje. Je pa poiskala spol, čeprav se je menda precej "namučila", da je dete pokazalo ritko. Nato je z zagotovostjo rekla, da dobimo PUNČKO!
Še isti dan sem dobil potrditev iz dveh ali treh strani, kjer so očetje punčkam, da "imajo punčke samo ta pravi dedci". He, he, ..
Nihče od naju ni imel nobenih posbnih preferenc kar se spola tiče. Urška se je mogoče malenkost bolj nagibala k punčki, predvidevam, ker je tudi sama "pupa" in verjamem, da bi fanteka bila enako vesela. Je pa res, da smo imeli manj idej glede fantovskih imen, kot dekliških. Pa saj imena še itak nismo izbrali. Punčke je bila najbolj vesela moja mama, ki je priznala, da je to bila njena skrita želja. Ji pač pri njenih, skoraj dopolnjenih 50-ih letih, že pošteno gre na cartanje.
Bolj skormen je pri komentarju bil ati, ki je pri ugibanju izbral fanteka, po soočenju z resnico pa bil za trenutek tiho. Potem me je spomnil, da mi je že pred časom napisal, da je sanjal punčko.
Žal mi je, da med nami ni več naše ome, ki jo v tem času še posebej pogrešam in vem, kako vesela bi bila tega dogodka.
V petek je zazvonil telefon. Poklicala je ga. Barbara, ki je sporočila, da je prispel voziček, ki smo ga naročili. Pred nekaj urami sem ga prevzel, vendar je še zapakiran, v škatli, v prtljažniku avtomobila in še vedno ne vemo, kakšno barvo smo izbrali. Najverjetneje bomo škatlo odprli popoldan pri mami, ki je voziček tudi velikodušno plačala. V celoti. S vsem, kar sodi zraven. HVALA, HVALA, HVALA!
V soboto smo bili na zimskem sprehodu z Belevue-ja na Pohorju, v dolino pod vzpenjačo. Danes pa rahel prehlad. Na sprehodu je Jenny prvič nekoga ugriznila. Bil je sin sodelavke Nataše. Zgodilo se je sicer med igro, ko je Luka tekel po bregu navzdol, Jenny pa ga je hotela prestreči. Pri tem je skočila in ga "uščipnila" v nadlaket leve roke. Prav grdo modrico je dobil.

Včeraj je Urška Jenny temeljito prečesala, jaz sem jo nato skopal. Po skoraj 6 mesecih je kot nova! Sem jo slikal in na to mesto pride tudi kakšna slika.

Novi teden

[13.03.2006]

Današnji ponedeljek je vsaj za odtenek bolj znosen, kot je bil prejšnji teden. Včeraj sta se v Saarbrucken vrnili Marina in oma Meda. Vikend je minil prijetno. V soboto smo se zbrali pri pri mami na kosilu in praznovali rojstni dan ome Mede. Sedemdeseti! Za darilo smo ji podarili velik plakat z našimi in njenimi slikami, lepo opremljen z okvirjem. V nedeljo dopoldan sem z Alešem in Samekom smučal na Pohorju. Dvakrat z gondolo gor in dvakrat po hribu navzdol, pa so me noge tako pekle od bolečin! Hja, trening mi manjka. Snega je na Pohorju še dovolj, nekaj ga je še zapdalo zraven, tako da je sedaj snežna odeja debela po uradnih podatkih okoli 180 cm. Na Pohorju, v dolini snega skoraj ni več. Kakšne nepohojene ravnice so še bele, nekaj je še krpic tudi na strehah hiš. Tudi za danes in jutri nam napovedujejo dobre možnosti za še kakšno snežinko, vendar večje količine snega ne pričakujemo več. Pa tudi ozračje se počasi segreva, čez dan je zadnje dni okoli 6 - 8 °C.
Urška je v četrtek prejšnji teden pričela obiskovati predpisane terapije za odpravljanje posledic prometne nesreče, kakršnekoli te pač že so. Veseli me, da niso hude in da je sicer z njo in z otrokom v njenem trebuščku vse ok. Včeraj, ko sva se vozila v Varejo na obisk k atiju, je rekla, da je dete nekoliko mirnejše, kot navadno. Takoj po tem je dete postalo aktivno in živahno, kot da je hotelo nase jasno opozoriti. Tako je prav! :)
Na kratkem obisku smo doma imeli tudi Sabinjanja in Marjano s Karin. Marjana je od doma prinesla vrečo za smeti, le da je ta bila polna oblačil za dojenčka, ki sva jih sedaj že v tretji rundi dobila od njih. Še enkrat, hvala, Marjana, Bini in Karin!

Premiki so

[08.03.2006]

"Premiki so?". Tako vpraša sestra v bolnišnici, ko pride na vizito k nosečnici. In podobno jaz vprašam Urško nekajkrat na dan, še večkrat pa mi sama pove, kako naše dete telovadi, trenira, skače, se obrača, dela prevale, se buni, ima borbe...
Včeraj sem položil glavo na trebušček in na trenutke je bilo tako, kot da bi ležal na masažni mizi. Tako sem na obrazu čutil dete, ki se premika v trebuščku. Bo pa postalo vedno bolj tesno, premiki bodo vedno bolj očitni, kmalu se bodo tudi videli. Mislim, da sem tudi včeraj lahko opazil premike z očmi, če sem se le dobro zavzel in gledal na pravo mesto. Hura! Le tako naprej!
Danes je 8. marec, dan žena. Vsem ženskam želim enakopravnost z moškimi, vsem moškim pa, da se pogosteje spomnimo, koliko je življenje bogatejše prav zaradi žensk.

40cm snega na "šus"

[06.03.2006]

V petek ponoči naju je z Urško prebudil veter, ki je butal v okno spalnice. Z lahkoto so sunki vetra okno dobesedno odpirali, saj je okno pod silo vetra štrlelo za 5 ali več cm iz svojega mesta. Poleg zavijanja vetra je bilo zelo moteče tudi "škripanje" lesa in pihanje vetra v sobo! Ja, v sobo. Kljub temu, da je okno bilo zaprto, so zavese plapolale in veter si lahko čutil na obrazu med ležanjem v postelji. Pihal je močan jugo-zahodnik. Zato sva lepo pograbila odeje in blazine in si pripravila ležišče v spalnici. Tam sva sladko zaspala in spala vse do jutra. Zjutraj sva z Jenny na sprehodu hodila po vejevju, ki ga je veter ponoči nalomil iz dreves. Ponekod v okolici naj bi bilo tudi nekaj materialne škode. Pravzaprav, takšnega vetra v Rušah ne pomnim.
Sobota je bila topla. Popoldan so se temperature dvignile tudi do 16°C. Sneg se je pridno topil in ostalo ga je le za nameček, večinoma tam, kjer so bili narejeni kupi. Za noč iz sobote na nedeljo so bile napovedane nove padavine, po nižinah deloma dež, deloma sneg. V nedeljo smo se prebudili v zasneženo jutro. Močno je snežilo in ob 8. uri je že napadlo okoli 10 cm snega. Ob 12. uri smo že bili pri mami v Mariboru. Pograbil sem lopato in odmetaval nekje uro in pol. Hja, skoraj bi lahko rekel, neke vrste "Sizifovo delo". Kjer sem začel, je na koncu že bilo 10 - 15 cm novega snega. Premočen pa do kože. Vetrovka, ki naj vi zadrževala vlago (do neke mere), je bila tako premočena, da bi lahko iz nje ožemal vodo. Ko smo odhajali domov, pa sem še nasedel z avtom na kupu, ki ga je na dovoz v ulico zametal plug. S pomočjo sosedov smo avto zrinili na cesto. Kasneje sem namestil še verige, da smo se lahko varno pripeljali domov. Doma pa 2. akcija. Stekla je samoiniciativno, sosedje so združili moči in odmetavali sneg pred blokom in na dvorišču. Solidarno sem se jim pridružil, očistil sem še sneg iz maminega poškodovanega avta, ki trenutno na popravilo čaka na parkirišču.
Snežiti je nehalo šele okoli 21. ure, zapadlo je nekaj več kot 40 cm snega, ponekod na Koroškem naj bi ga zapadlo tudi do 60 cm. Tokrat sem se prepričal, da veliko snega lahko zapade v kratkem času. Za prihodnje dni so napovedane nizke temperature, mogoče še kak cm snega zraven.
Urška je ok, tudi dete je redno živahno v njenem trebušku. Da bi le tako ostalo do konca; brez težav, s kar najboljšim počutjem in zdravo.

Vrnitev iz porodnišnice I.

[3.3.2006]

Tako, pa smo zaenkrat opravili s porodnišnico. Vzrok, da je Urška ostala na opazovanju so bili rahli maternični krči, ki jih je najverjetneje povzročil šok po prometni nesreči ali zelo! zvišan krvni pritisk po prihodu na pregled v bolnišnico. Včeraj sem se o tem pogovarjal z dr. Čujičem, Urškinim lečečim zdravnikom. Indikacije odstopanja posteljice niso bile izrazitejšega pomena. Urška je dobila magnezij v šumečih tabletkah (Magnesol) in infuzijo, glukozo, po mojem z različnimi aditivi: antistresni, za zniževanje pritiska, magnezij, .. Natančno ne morem vedeti. Dobila je tudi dve injekciji za pospešitev razvoja plodovih pljuč (steroid), bolj iz preventive, če bi kadarkoli kasneje v nosečnosti prišlo do morebitnih težav ali potrebe po zgodnješem porodu. Takrat je pomembno, da ima otrok kar najbolje razvita pljuča ob porodu. Dr. Čujič je danes zjutraj opravil tudi ultrazvočno preiskavo, ki pa po Urškinih besedah ni trajala prav dolgo (nekaj minut). O izvidih še nismo obveščeni, pričakujemo odpustnico po pošti v roku 5 dni. Sem pa povprašal sestro o ultrazvočnem izvidu in ali je ta pregled bil morfološki, ki ga je Urška zaradi obiska bolnišnice pri svoji ginekologinji izpustila. Sestra ni mogla (znala) povedati ničesar drugega kot to, da na izvidu piše "Morfologija BP", kar bi si jaz razlagal kot express morfološki UZ "brez problema". Sicer mi je dr. tudi včeraj povedal, da je otrok "vitalen", karkoli pač to že pomeni.
Urška se danes dobro počuti, le utrujena je, saj ji je bil v bolnišnici spanec prikrajšan, največ zaradi neudobja bolniških postelj.
Včeraj je prispela na obisk tudi Marina z omo Medo. Jana je tokrat ostala v Saarbrucken-u s Heinzem, da ubošček ni sam in ga kdo ne ukrade. Naš otročiček je dobil dva prekrasna pajacka in glasbeno-svetlobni vrtiljak (FisherKing) za posteljico. Super in hvala Marina! Še pred Marino pa je oma Meda takoj po objemu in dobrodošljici segla po torbici in mi podarila €50. Hvala tudi tebi, oma Meda! Vsak dinar bo koristno potrošen, najverjetneje otroku v prid. :)
Želim si, da nam obiski bolnišnice ne bi prišli v navado in da bomo naslednjič v porodnišnico šli po naše dete. Aha! Skoraj sem pozabil. Po današnjem UZ pregledu, dr. spolovila ni mogel najti, da bi lahko določil spol otroku. Upam, da naše dete spolovilo ima! :)
Danes je topel zimski dan (cca. 6°C). Napovedujejo nam otoplitev z dežjem, ki bi se do nedelje naj ob ponovni ohladitvi in močnejših padavinah spremenil v sneg.

Urška mamin avto bum in porodnišnica

[02.03.2006]

Včeraj okoli 9.15 zazvoni GSM, na drugi strani Urška: "Ja, mamin avto sem ruknila". Pravzaprav ga ni ona, nek tip se je pri "odparkiranju" vzratno zaletel v zadnje levi del avta. Na avtu se je prelomil zadnji odbijač, vdrt je tudi zadnji levi blatnik. Takoj sem pohitel v Ruše, da zadevo uredimo. Tip je bil cool, priznal je krivdo in sploh ni kompliciral. Izpolnila sva evro obrazec in to je bilo to. Policija je bila prisotna, vendar smo smatrali, da obravnava ni potrebna, dogovorili smo se lahko sporazumno.
Je pa Urška odšla k svoji zdravnici, za vsak slučaj, saj je v 24. tednu nosečnosti. Zdravnica se je zanjo izjemno zavzela. Takoj jo je napotila v bolnišnico, kjer je bila po pregledu pri Valeriji (njeni ta boljši kolegici) in zdravniku Petru (prav tako iz Ruš, svoj čas je igral pri godbi) bila napotena na pregled v porodnišnico. Že Valerija ji je izmerila zelo visok krvni tlak, kar seveda ni ok. V porodnišnici so ji krvni tlak izmerili še 1x in stvar se je nekoliko izboljšala. Predpisali so ji 24 urno mirovanje in opazovanje. Tako danes odpate UZ pregled pri njeni ginekologinji, ga bodo pa najverjetneje izvedli kar v porodnišnici. Upam, da bom pravočasno obveščen in bom lahko bil tudi sam prisoten. Seveda pričakujemo dobre ocene izvida pregleda in potrditev, da je naše dete v odličnem stanju. Da pridno pridobiva na teži in dolžini, itd.
S porodnišnico smo se srečali prej, kot smo to pričakovali in želim si, da to do poroda ne bi postala navada. V mojem življenju je trenutno najpomembnejše zdravje Urške in otroka v njenem trebuščku.
Več bo torej znano po preteku današnjega dne, do takrat pa bye, bye.