Izvedeli smo za spol, dobili bomo voziček in "porihtali" smo Jenny

[20.03.2006]

V petek sva z Urško izvedela za spol najinega otroka. Urška je bila naročena na pregled po tem, ko je končno dobila odpustnico iz bolnišnice. Ker je čas za morfološki ultrazvok že bil zamujen in je njena zdravnica predvidevala, da so le tega naredili v porodnišnici, se sama ni odločila, da to naredi še enkrat. Pa vendar je naredila "express" ultrazvočni pregled, na katerem nisem mogel prisostvovati (spet), niti Urška sama ni nič videla, ker je imela monitor obrnjen vstran od nje. Je pa poiskala spol, čeprav se je menda precej "namučila", da je dete pokazalo ritko. Nato je z zagotovostjo rekla, da dobimo PUNČKO!
Še isti dan sem dobil potrditev iz dveh ali treh strani, kjer so očetje punčkam, da "imajo punčke samo ta pravi dedci". He, he, ..
Nihče od naju ni imel nobenih posbnih preferenc kar se spola tiče. Urška se je mogoče malenkost bolj nagibala k punčki, predvidevam, ker je tudi sama "pupa" in verjamem, da bi fanteka bila enako vesela. Je pa res, da smo imeli manj idej glede fantovskih imen, kot dekliških. Pa saj imena še itak nismo izbrali. Punčke je bila najbolj vesela moja mama, ki je priznala, da je to bila njena skrita želja. Ji pač pri njenih, skoraj dopolnjenih 50-ih letih, že pošteno gre na cartanje.
Bolj skormen je pri komentarju bil ati, ki je pri ugibanju izbral fanteka, po soočenju z resnico pa bil za trenutek tiho. Potem me je spomnil, da mi je že pred časom napisal, da je sanjal punčko.
Žal mi je, da med nami ni več naše ome, ki jo v tem času še posebej pogrešam in vem, kako vesela bi bila tega dogodka.
V petek je zazvonil telefon. Poklicala je ga. Barbara, ki je sporočila, da je prispel voziček, ki smo ga naročili. Pred nekaj urami sem ga prevzel, vendar je še zapakiran, v škatli, v prtljažniku avtomobila in še vedno ne vemo, kakšno barvo smo izbrali. Najverjetneje bomo škatlo odprli popoldan pri mami, ki je voziček tudi velikodušno plačala. V celoti. S vsem, kar sodi zraven. HVALA, HVALA, HVALA!
V soboto smo bili na zimskem sprehodu z Belevue-ja na Pohorju, v dolino pod vzpenjačo. Danes pa rahel prehlad. Na sprehodu je Jenny prvič nekoga ugriznila. Bil je sin sodelavke Nataše. Zgodilo se je sicer med igro, ko je Luka tekel po bregu navzdol, Jenny pa ga je hotela prestreči. Pri tem je skočila in ga "uščipnila" v nadlaket leve roke. Prav grdo modrico je dobil.

Včeraj je Urška Jenny temeljito prečesala, jaz sem jo nato skopal. Po skoraj 6 mesecih je kot nova! Sem jo slikal in na to mesto pride tudi kakšna slika.