Izbrala sva ime

[29.03.2006]

Pretekli konec tedna sva z velikim navdušenjem opazovala, kako je najino dete nase opozarjalo z očitnimi gibi, ki so se kazali kot valovi na površini Urškinega trebuščka. Včasih je enem mestu nastala izboklina, ki se je potem počasi premaknila iz enega konca na drugega. Tako zame kot za Urško so to veliki trenutki.
Danes je sreda. Urška bo obiskala bolnišnico in dobila prvo dozo cepiva Aniti-Rh-globulinov, ali kako se pač temu reče, preventivno, ker je njena kri Rh-. Mislim, da dobi drugo dozo po porodu.
Včeraj sva izbrala ime najine punčke. Odločitev seveda ni bila lahka, saj je v "igri" bilo kar nekaj imen. Zato sva se odločila, da izbereva dve takšni, ki greta v finale. Potem sva napisala ti dve imeni vsakega na pet lističev, jih zložila, vseh deset lističev dala v posodo in posodo dobro pretresla. Vrgla sva kovanec, ki je določil Urško, da izvede žreb. Potegnila je listič z imenom, ki pa v tem trenutku še ostaja skrivnost. :) Ker nama kasneje ni dalo mira, sem žreb še enkrat ponovil jaz. Izbral sem isto ime, kar sva smatrala kot potrditev tega, da je ime resnično "ta pravo". Mogoče se zdi izbiranje imena nekaj manj kot tri mesece pred rokom nekomu prehitro, no meni sigurno ne. To pa zato, ker mi je že bilo rahlo tečno, zmeraj govoriti "punčka". Tudi vsak od nas ima svoje ime. :)

Voziček je doma

[21.03.2006]

Danes je 21. v mesecu ali natanko 13 let in pol od kar sva z Urško "uradno" par.

Včeraj sem dvignil naš voziček, za katerega celoten znesek je poravnala mama. Voziček smo sestavili pri njej. Tam je bila tudi Darja. Nekaj časa smo porabili, da smo pogruntali vse finte. Saj jih ni dosti, a bo pomembno, da se z njimi ne ukvarjamo takrat, ko bomo v njem vozili našo punčko. Tudi zato je demonstracija potekala v "širšem" krogu. :)
Z barvo in materialom sva oba z Urško zelo zadovoljna, čeprav je barva v živo ponovno bila nekoliko drugačna, kot je to vidno v katalogih in na slikah, ki sva jih imela na voljo za ta model. Sedaj moramo urediti še pregradno ograjo za Jenny v avtu, da bomo lahko voziček vozili skupaj z njo v prtljažniku. Je pa to kar lep kos opreme, ki tudi tehta temu primerno. Domisliti se bomo morali najustreznejšega in najvarnejšega načina transporta vozička iz bloka ali v blok. Stanujemo namreč v 3. nadstropju, klet pa ni najbolj varen in primeren prostor za shranjevanje.

Naj bo tak ali onak, nosečnost še vedno poteka odlično in držim pesti, da bo tako ostalo do konca, ko se bomo z našo punčko prvič pogledali iz oči v oči, ji zaželeli srečno in uspešno pot v življenje in enostavno bili ljubeča in zadovoljna družina.

Izvedeli smo za spol, dobili bomo voziček in "porihtali" smo Jenny

[20.03.2006]

V petek sva z Urško izvedela za spol najinega otroka. Urška je bila naročena na pregled po tem, ko je končno dobila odpustnico iz bolnišnice. Ker je čas za morfološki ultrazvok že bil zamujen in je njena zdravnica predvidevala, da so le tega naredili v porodnišnici, se sama ni odločila, da to naredi še enkrat. Pa vendar je naredila "express" ultrazvočni pregled, na katerem nisem mogel prisostvovati (spet), niti Urška sama ni nič videla, ker je imela monitor obrnjen vstran od nje. Je pa poiskala spol, čeprav se je menda precej "namučila", da je dete pokazalo ritko. Nato je z zagotovostjo rekla, da dobimo PUNČKO!
Še isti dan sem dobil potrditev iz dveh ali treh strani, kjer so očetje punčkam, da "imajo punčke samo ta pravi dedci". He, he, ..
Nihče od naju ni imel nobenih posbnih preferenc kar se spola tiče. Urška se je mogoče malenkost bolj nagibala k punčki, predvidevam, ker je tudi sama "pupa" in verjamem, da bi fanteka bila enako vesela. Je pa res, da smo imeli manj idej glede fantovskih imen, kot dekliških. Pa saj imena še itak nismo izbrali. Punčke je bila najbolj vesela moja mama, ki je priznala, da je to bila njena skrita želja. Ji pač pri njenih, skoraj dopolnjenih 50-ih letih, že pošteno gre na cartanje.
Bolj skormen je pri komentarju bil ati, ki je pri ugibanju izbral fanteka, po soočenju z resnico pa bil za trenutek tiho. Potem me je spomnil, da mi je že pred časom napisal, da je sanjal punčko.
Žal mi je, da med nami ni več naše ome, ki jo v tem času še posebej pogrešam in vem, kako vesela bi bila tega dogodka.
V petek je zazvonil telefon. Poklicala je ga. Barbara, ki je sporočila, da je prispel voziček, ki smo ga naročili. Pred nekaj urami sem ga prevzel, vendar je še zapakiran, v škatli, v prtljažniku avtomobila in še vedno ne vemo, kakšno barvo smo izbrali. Najverjetneje bomo škatlo odprli popoldan pri mami, ki je voziček tudi velikodušno plačala. V celoti. S vsem, kar sodi zraven. HVALA, HVALA, HVALA!
V soboto smo bili na zimskem sprehodu z Belevue-ja na Pohorju, v dolino pod vzpenjačo. Danes pa rahel prehlad. Na sprehodu je Jenny prvič nekoga ugriznila. Bil je sin sodelavke Nataše. Zgodilo se je sicer med igro, ko je Luka tekel po bregu navzdol, Jenny pa ga je hotela prestreči. Pri tem je skočila in ga "uščipnila" v nadlaket leve roke. Prav grdo modrico je dobil.

Včeraj je Urška Jenny temeljito prečesala, jaz sem jo nato skopal. Po skoraj 6 mesecih je kot nova! Sem jo slikal in na to mesto pride tudi kakšna slika.

Novi teden

[13.03.2006]

Današnji ponedeljek je vsaj za odtenek bolj znosen, kot je bil prejšnji teden. Včeraj sta se v Saarbrucken vrnili Marina in oma Meda. Vikend je minil prijetno. V soboto smo se zbrali pri pri mami na kosilu in praznovali rojstni dan ome Mede. Sedemdeseti! Za darilo smo ji podarili velik plakat z našimi in njenimi slikami, lepo opremljen z okvirjem. V nedeljo dopoldan sem z Alešem in Samekom smučal na Pohorju. Dvakrat z gondolo gor in dvakrat po hribu navzdol, pa so me noge tako pekle od bolečin! Hja, trening mi manjka. Snega je na Pohorju še dovolj, nekaj ga je še zapdalo zraven, tako da je sedaj snežna odeja debela po uradnih podatkih okoli 180 cm. Na Pohorju, v dolini snega skoraj ni več. Kakšne nepohojene ravnice so še bele, nekaj je še krpic tudi na strehah hiš. Tudi za danes in jutri nam napovedujejo dobre možnosti za še kakšno snežinko, vendar večje količine snega ne pričakujemo več. Pa tudi ozračje se počasi segreva, čez dan je zadnje dni okoli 6 - 8 °C.
Urška je v četrtek prejšnji teden pričela obiskovati predpisane terapije za odpravljanje posledic prometne nesreče, kakršnekoli te pač že so. Veseli me, da niso hude in da je sicer z njo in z otrokom v njenem trebuščku vse ok. Včeraj, ko sva se vozila v Varejo na obisk k atiju, je rekla, da je dete nekoliko mirnejše, kot navadno. Takoj po tem je dete postalo aktivno in živahno, kot da je hotelo nase jasno opozoriti. Tako je prav! :)
Na kratkem obisku smo doma imeli tudi Sabinjanja in Marjano s Karin. Marjana je od doma prinesla vrečo za smeti, le da je ta bila polna oblačil za dojenčka, ki sva jih sedaj že v tretji rundi dobila od njih. Še enkrat, hvala, Marjana, Bini in Karin!

Premiki so

[08.03.2006]

"Premiki so?". Tako vpraša sestra v bolnišnici, ko pride na vizito k nosečnici. In podobno jaz vprašam Urško nekajkrat na dan, še večkrat pa mi sama pove, kako naše dete telovadi, trenira, skače, se obrača, dela prevale, se buni, ima borbe...
Včeraj sem položil glavo na trebušček in na trenutke je bilo tako, kot da bi ležal na masažni mizi. Tako sem na obrazu čutil dete, ki se premika v trebuščku. Bo pa postalo vedno bolj tesno, premiki bodo vedno bolj očitni, kmalu se bodo tudi videli. Mislim, da sem tudi včeraj lahko opazil premike z očmi, če sem se le dobro zavzel in gledal na pravo mesto. Hura! Le tako naprej!
Danes je 8. marec, dan žena. Vsem ženskam želim enakopravnost z moškimi, vsem moškim pa, da se pogosteje spomnimo, koliko je življenje bogatejše prav zaradi žensk.

40cm snega na "šus"

[06.03.2006]

V petek ponoči naju je z Urško prebudil veter, ki je butal v okno spalnice. Z lahkoto so sunki vetra okno dobesedno odpirali, saj je okno pod silo vetra štrlelo za 5 ali več cm iz svojega mesta. Poleg zavijanja vetra je bilo zelo moteče tudi "škripanje" lesa in pihanje vetra v sobo! Ja, v sobo. Kljub temu, da je okno bilo zaprto, so zavese plapolale in veter si lahko čutil na obrazu med ležanjem v postelji. Pihal je močan jugo-zahodnik. Zato sva lepo pograbila odeje in blazine in si pripravila ležišče v spalnici. Tam sva sladko zaspala in spala vse do jutra. Zjutraj sva z Jenny na sprehodu hodila po vejevju, ki ga je veter ponoči nalomil iz dreves. Ponekod v okolici naj bi bilo tudi nekaj materialne škode. Pravzaprav, takšnega vetra v Rušah ne pomnim.
Sobota je bila topla. Popoldan so se temperature dvignile tudi do 16°C. Sneg se je pridno topil in ostalo ga je le za nameček, večinoma tam, kjer so bili narejeni kupi. Za noč iz sobote na nedeljo so bile napovedane nove padavine, po nižinah deloma dež, deloma sneg. V nedeljo smo se prebudili v zasneženo jutro. Močno je snežilo in ob 8. uri je že napadlo okoli 10 cm snega. Ob 12. uri smo že bili pri mami v Mariboru. Pograbil sem lopato in odmetaval nekje uro in pol. Hja, skoraj bi lahko rekel, neke vrste "Sizifovo delo". Kjer sem začel, je na koncu že bilo 10 - 15 cm novega snega. Premočen pa do kože. Vetrovka, ki naj vi zadrževala vlago (do neke mere), je bila tako premočena, da bi lahko iz nje ožemal vodo. Ko smo odhajali domov, pa sem še nasedel z avtom na kupu, ki ga je na dovoz v ulico zametal plug. S pomočjo sosedov smo avto zrinili na cesto. Kasneje sem namestil še verige, da smo se lahko varno pripeljali domov. Doma pa 2. akcija. Stekla je samoiniciativno, sosedje so združili moči in odmetavali sneg pred blokom in na dvorišču. Solidarno sem se jim pridružil, očistil sem še sneg iz maminega poškodovanega avta, ki trenutno na popravilo čaka na parkirišču.
Snežiti je nehalo šele okoli 21. ure, zapadlo je nekaj več kot 40 cm snega, ponekod na Koroškem naj bi ga zapadlo tudi do 60 cm. Tokrat sem se prepričal, da veliko snega lahko zapade v kratkem času. Za prihodnje dni so napovedane nizke temperature, mogoče še kak cm snega zraven.
Urška je ok, tudi dete je redno živahno v njenem trebušku. Da bi le tako ostalo do konca; brez težav, s kar najboljšim počutjem in zdravo.

Vrnitev iz porodnišnice I.

[3.3.2006]

Tako, pa smo zaenkrat opravili s porodnišnico. Vzrok, da je Urška ostala na opazovanju so bili rahli maternični krči, ki jih je najverjetneje povzročil šok po prometni nesreči ali zelo! zvišan krvni pritisk po prihodu na pregled v bolnišnico. Včeraj sem se o tem pogovarjal z dr. Čujičem, Urškinim lečečim zdravnikom. Indikacije odstopanja posteljice niso bile izrazitejšega pomena. Urška je dobila magnezij v šumečih tabletkah (Magnesol) in infuzijo, glukozo, po mojem z različnimi aditivi: antistresni, za zniževanje pritiska, magnezij, .. Natančno ne morem vedeti. Dobila je tudi dve injekciji za pospešitev razvoja plodovih pljuč (steroid), bolj iz preventive, če bi kadarkoli kasneje v nosečnosti prišlo do morebitnih težav ali potrebe po zgodnješem porodu. Takrat je pomembno, da ima otrok kar najbolje razvita pljuča ob porodu. Dr. Čujič je danes zjutraj opravil tudi ultrazvočno preiskavo, ki pa po Urškinih besedah ni trajala prav dolgo (nekaj minut). O izvidih še nismo obveščeni, pričakujemo odpustnico po pošti v roku 5 dni. Sem pa povprašal sestro o ultrazvočnem izvidu in ali je ta pregled bil morfološki, ki ga je Urška zaradi obiska bolnišnice pri svoji ginekologinji izpustila. Sestra ni mogla (znala) povedati ničesar drugega kot to, da na izvidu piše "Morfologija BP", kar bi si jaz razlagal kot express morfološki UZ "brez problema". Sicer mi je dr. tudi včeraj povedal, da je otrok "vitalen", karkoli pač to že pomeni.
Urška se danes dobro počuti, le utrujena je, saj ji je bil v bolnišnici spanec prikrajšan, največ zaradi neudobja bolniških postelj.
Včeraj je prispela na obisk tudi Marina z omo Medo. Jana je tokrat ostala v Saarbrucken-u s Heinzem, da ubošček ni sam in ga kdo ne ukrade. Naš otročiček je dobil dva prekrasna pajacka in glasbeno-svetlobni vrtiljak (FisherKing) za posteljico. Super in hvala Marina! Še pred Marino pa je oma Meda takoj po objemu in dobrodošljici segla po torbici in mi podarila €50. Hvala tudi tebi, oma Meda! Vsak dinar bo koristno potrošen, najverjetneje otroku v prid. :)
Želim si, da nam obiski bolnišnice ne bi prišli v navado in da bomo naslednjič v porodnišnico šli po naše dete. Aha! Skoraj sem pozabil. Po današnjem UZ pregledu, dr. spolovila ni mogel najti, da bi lahko določil spol otroku. Upam, da naše dete spolovilo ima! :)
Danes je topel zimski dan (cca. 6°C). Napovedujejo nam otoplitev z dežjem, ki bi se do nedelje naj ob ponovni ohladitvi in močnejših padavinah spremenil v sneg.

Urška mamin avto bum in porodnišnica

[02.03.2006]

Včeraj okoli 9.15 zazvoni GSM, na drugi strani Urška: "Ja, mamin avto sem ruknila". Pravzaprav ga ni ona, nek tip se je pri "odparkiranju" vzratno zaletel v zadnje levi del avta. Na avtu se je prelomil zadnji odbijač, vdrt je tudi zadnji levi blatnik. Takoj sem pohitel v Ruše, da zadevo uredimo. Tip je bil cool, priznal je krivdo in sploh ni kompliciral. Izpolnila sva evro obrazec in to je bilo to. Policija je bila prisotna, vendar smo smatrali, da obravnava ni potrebna, dogovorili smo se lahko sporazumno.
Je pa Urška odšla k svoji zdravnici, za vsak slučaj, saj je v 24. tednu nosečnosti. Zdravnica se je zanjo izjemno zavzela. Takoj jo je napotila v bolnišnico, kjer je bila po pregledu pri Valeriji (njeni ta boljši kolegici) in zdravniku Petru (prav tako iz Ruš, svoj čas je igral pri godbi) bila napotena na pregled v porodnišnico. Že Valerija ji je izmerila zelo visok krvni tlak, kar seveda ni ok. V porodnišnici so ji krvni tlak izmerili še 1x in stvar se je nekoliko izboljšala. Predpisali so ji 24 urno mirovanje in opazovanje. Tako danes odpate UZ pregled pri njeni ginekologinji, ga bodo pa najverjetneje izvedli kar v porodnišnici. Upam, da bom pravočasno obveščen in bom lahko bil tudi sam prisoten. Seveda pričakujemo dobre ocene izvida pregleda in potrditev, da je naše dete v odličnem stanju. Da pridno pridobiva na teži in dolžini, itd.
S porodnišnico smo se srečali prej, kot smo to pričakovali in želim si, da to do poroda ne bi postala navada. V mojem življenju je trenutno najpomembnejše zdravje Urške in otroka v njenem trebuščku.
Več bo torej znano po preteku današnjega dne, do takrat pa bye, bye.

Zobek bo ostal!

[28.2.2006]

Ko je zazvonil telefon, sem se tako prestrašil, da sem kar poskočil na stolu. Urška mi je sporočila veselo novico po obisku zobozdravnika. Sprejela jo je zelo prijazna zdravnica in ji po pregledu zoba brez bolečin vstavila zvezdico (zalivko). Tako bo zob najverjetneje lahko še dolgo bival v njenih ustih. Bravo Urška!

Boleče noge in zobozdravnik

[28.2.2006]

Danes me ful noge bolijo. Stegna. V nedeljo me je Aleš izzval na tek. Seveda sem tip, ki težko zavrne izziv. Kar iz pizzerije Plus (kjer sva bila skupaj z Urško, Polono, Valerijo in Goranom) sva se odpravila k Urški domov, kjer sem se preoblekel v bolj udobna oblačila in sva startala. Proti železniškemu prehodu, pa desno do konca nasipa, pa nazaj proti tovarni, pa spet do "potke" proti vrtcu in nazaj do bloka. Približno 19 min. Superca! In ker mi je to vlilo občutka izredne telesne pripravljenosti, sem se na tek podal tudi včeraj. Podobna pot, le da sem pri tovarni krenil po cesti navzgor mimo trgovine Tuš in nato do bloka. 18 min. Takoj, ko sem se malo ohladil sem čutil, da bom naslednji dan težko stopil. Danes hodim, kot da imam polne hlače. He, he..
Urška je čez dobro uro naročena pri zobozdravniku. Pred meseci jo je k zobozdravniku napotil njen ortodont, ker je opazil na modrostnem zobu majhno luknjico. Še preden je uspela priti na vrsto, sem jo moral peljati k dežurnemu zobozdravniku. Ta ji je zob prevrtal, kot da bi hotel izvrtati vodnjak ali kaj. Potem ji je v zob dal neko "zdravilo" in jo poslal domov, dokler ne bo naročena pri svojem zobozdravniku. Po mojem ji je zob uničil. Danes bi ji naj dali lokalni anestetik in ponovno prevrtali zob, sčistili zobni kanal in vanj vstavili "zdravilo". Po porodu pa priporočajo slikanje zoba in najverjetneje ektrakcijo. V glavnem, eno veliko sra... Kaj, če pri tem pride do kakšne komplikacije in bo slikanje potrebno še pred porodom? Ufff... Raje na kaj lepšega pomislim..
V sredo pride na obisk Marina. Po včerajšnjih maminih informacijah najverjetneje brez Jane (psičke) in Heinz-a ("ta malega"). Tip se pač raje svojih drži, moti me le to, da je ga je samega strah in od Marine zahteva, da mu pusti doma Jano. Jaz bi Jano vzel, njemu pa pustil kakega hudega Pit bull-a, da ga pazi. :)
V četrtek pa ultrazvok. In poleg potrebnih preiskav bomo raziskali tudi, ali je otrok on ali ona.
A, še to. Tisti izpit izpred nekaj dni, ne.. Ja.. En dopoldan res ni bil dovolj, zato na rezultat nisem prav nič ponosen, sem pa vesel, ker sem se izpita rešil. Dobil sem namreč oceno 6, kar je pozitivno in: "Pa, pa, računalniške komunikacije in omrežja!".

Ponedeeeeeeeeljek

[27.2.2006]

Spet. Tisti dooolgi dan v tednu. Bo že. Mama je bila prejšnji teden na kontroli po enem mesecu nošenja gipsa. Seveda je vsaj po tihem pričakovala, da se bo rešila te nadloge, pa je žal domov prišla razočarana in besna. Še en mesec. In če bo potem kazalo vredu, še en mesec steznik. Tega si lahko vsaj snela tu pa tam.

Mi smo zopet izkoristili konec tedna. Urška je sicer oba dneva delala v trgovini. V soboto do 17. in v nedeljo do 12. ure. Hja, ta sobota. Sem najprej mislil, da konča ob 13. uri, potem je ni bilo in sem predvideval, da bo doma po 16. uri. Jo pokličem, pa mi pove, da trgovino zaprejo šele ob 17. uri. Tako se je sobota vlekla, kot se bo vlekel današnji dan. Z Jenny sva hodila na sprehode, gledala televizijo, jaz sem nekaj skuhal, pa bolj za sebe in za Jenny (ki bo še danes razvajana s koščki teletine v omaki), ker Urška ni prišla lačna domov.

Cel vikend je včasih bolj, včasih manj snežilo. Zapadlo je okoli 25 cm snega. Pa smo že mislili, da je zime konec. V nedeljo smo se povabili na kosilo k Teji, Urškini mami. Kot ponavadi, pečenka. In to odlična pečenka! Sploh, če že nekaj dni živimo na krofih. Hja, pustni čas, pač.
Ob razvajanju s pečenko smo se tudi prepustili uživanju na snegu.

Danes novi sončni žarki in nižje temperature (-4 zjutraj). Sneg se nam ponovno obeta v četrtek, vsaj tako pravijo vremenoslovci. Zima se očitno še ne poslavlja.

Po dolgem času izpit

[24.2.2006]

Letos sem se po kakšnih treh letih ponovno! vpisal na fakulteto. Tokrat sem za to moral tudi plačati (cca. 170.000,00 SIT ali €700). Vpisan nisem v noben letnik, ampak v program računalništvo in informatika visokošolski strokovni program - izredni študij, za dokončanje študija. Komplicirano, a? To je bil neke vrste prepis iz prej, nekdaj, "še pomnite prijatlji", mojega rednega univerzitetnega študija informatike, na visokošolski študij informatike. Hja, ta naj bi bil krajši, čeprav po število priznanih opravljenih izpitov iz univerzitetne smeri lahko sklepam, da imam za opraviti še nič manj izpitov, kot bi jih sicer moral delati na univerzitetnem programu. Bistvena razlika je v tem, da sem zaposlen in je izredni študij edina opcija, ta pa je na voljo samo za VŠ program.
In tako pridno hodim na predavanja in vaje, ki jih imamo tu pa tam, doslej le ob petkih in sobotah. V sredo sem po dolgem času pisal prvi izpit - računalniške komunikacije in omrežja. Saj je bilo prav luštno, tudi volje do učenja sem imel presenetljivo veliko. Problem je bil le ta, da me je ta volja prijela šele en popoldan in en dopoldan pred izpitom. To pa je žal bilo premalo, da bi na izpitu lahko bil uspešen. Jemljem pa to kod dobro izhodišče v prihodnje. Študij je pač moj trn v peti bil in bo, zobe pa nikoli nisem pretirano stiskal.

Danes je ponovno pričelo snežiti. Prejšnje dni se je sneg, ki smo ga imeli počasi že "poln kufer", pridno talil, saj so se temperature gibale okoli 10 stopinj. Letos smo dobili že hitro na začetku zime pošteno porcijo snega (cca. 50 cm v dolini in 140 cm na Pohorju), potem pa obdobje nizkih temperatur (od -5 do -15), tudi čez dan je bilo zmeraj pod ničlo. Drava je zamrznila po celotni površini, le tu pa tam so bili nekakšni nezamrznjeni "kanali", najverjetneje zaradi podtalnice pod strugo Drave. Imam pa občutek, da tokratno sneženje ne bo prineslo veliko cm snega in bo zime kmalu konec. Na vsezadnje je jutri pustna sobota in kurenti že pridno odganjajo zimo.

Oblačila za otročička se počasi zbirajo

[20.2.2006]

Mamico že malo skrbi, ali bo najin otročiček porodnišnico zapuščal zavit v brisačo, ali pa bomo do takrat uspeli zbrati in kupiti dovolj oblačil .. :) Trenutno so obeti optimistični. V nedeljo sva obiskala Marjano in Sabinjana. Njuna Karin je sedaj stara ok. 3 mesece. In nekatere oblekice je seveda že prerasla. Te sta zbrala v veliko Šparovo vrečko in jo poklonila Urški. Zopet se je narisal ta krasen nasmešek na njenem obrazu. Bini, Marjana in Karin, hvala in še se priporočamo! :)

Akcija "voziček"

[20.2.2006]

Danes je poleg posteljice stekla tudi aktivna akicja izbiranja vozička. Model vozička je bil izbran že pred meseci. Z Urško sva po temeljitem preučevanju vseh možnih proizvajalcev (Hauck - Icco in Traxx, Hartan, ABC Design, Teutonia, Quiny, Jana, Motherscare, ..) na koncu ostala pri trikolesniku proizvajalca Hartan, model Skater S. Zelo kvaliteten voziček.. Morda se kje v njem še skriva elektro-motor, he, he... Moja draga mama se je odločila, da nam voziček velikodušno pokloni, kar pomeni, da ga bo dejansko kupila ona. Hvala, hvala, hvala!! Predračun: 132.890,00 SIT (€554), kar vključuje športni voziček in mehko torbo. Proizvajalec Hauck se od konkurenčnih proizvajalcev razlikuje predvsem po izredno veliki izbiri barvnih kombinacij. To posledično pomeni veliko težjo odločitev, še težjo pa zato, ker različne barvne kombinacije uporabljajo tudi različne materiale. Tako da z barvno kombinacijo izbereš tudi material. To je danes pripeljalo do tega, da sva si s prodajalko izmenjala vsak približno 10 sporočil s slikicami, da sem lahko dobil približno predstavo o dejanskih barvah (v katalogu niso najbolj realne) in uporabljenih materialih. Zvečer vse skupaj pregledava še z Urško, potem pa pade odločitev in končno naročilo.

Akcija "posteljica"

[20.2.2006]

V soboto sem se z Urško in Urškino mamo odpravil na obisk k Karlotovi sestri. Ti so nama že takoj na začetku ponudili posteljico in zibleko za najino prihajajoče dete. Zibelka je stara okoli 45 let, v njej je spalo že okoli 30 otrok, kot so znali povedati. Posteljica je sicer novejša, vendar potrebna obdelave (brušenje, barvanje, nova letvica, ..). K posteljici bi bilo potrebno dokupiti tudi vzmetnico.
Ob vsem tem sem začel razmišljati, ali ne bi bilo mogoče bolje kupiti rabljeno posteljico in vzmetnico in si s tem prihraniti vsaj čas za obnovo. Stvari kot so barva ali lak, čopiči, razredčilo, pa bi tudi moral kupiti. Že v soboto zvečer sem pobrskal po spletnih straneh (največ na bolha.com) in našel nekaj oglasov. Ponudnikom sem poslal e-mail in dobil nekaj odgovorov. Največ danes.

Po dopisniškem spraševanju in odgovorih, ki sem jih prejel, sem se odločil, da je ugodno kupiti posteljico z vzmetnico, posteljnino, zaščitnim robom, odejico, spalno vrečo in igračo, vse skupaj za 20.000,00 SIT (cca. €83). Posteljica ni bila skoraj nič rabljena, narejena je pri mizarju, po njo pa je treba iti v Mengeš. In ker je ati kot nalašč danes v Kopru in to s službenim vozilom - kombijem, sem ga naprosil, da posteljico prevzame. No, sedaj je nekje na poti, predvidevam, in upam da bomo stvar zrihtali. Ena skrb manj. Urška se bo potem z mamo dogovorila, da ji sešije še nekaj dodatne posteljnine in zavesico.

Srčkano.

Trebušček "utripa", ptičja gripa pa se po naših krajih potika

[17.2.2006]

Včeraj mi je Urška poslala SMS sporočilo s vsebino: "Najino dete se že kakšne pol urice buni in galami." Doselj je naše dete nase opozarjalo bolj ob večernih urah, ko smo se počasi spravljali spat, ko je mama bila v ležečem in včasih mižečem položaju pred televizijo ali v postelji. Nekako prvi občutki o dogajanju v njenem trebuhu so se pojavili 1. februarja. No, in včeraj zvečer je že po zelo aktivnem dnevu bilo tako tudi zvečer. Zato sem ponovno poizkusil, če bom gibanje zaznal tudi sam in sem roko položil na njen trebuh. In glej ga šmenta! Kot da bi trznila mišica na enem mestu trebuha. Pa potem še enkrat, in še enkrat. Pa malo pavze, pa zopet na drugem delu. Včasih malo bolj, včasih manj. Super! Komaj že čakam, da ponovno pokukamo v trebušček s tisto ultrazvočno napravo. Takrat bomo verjetno tudi izvedeli za spol.

Aha! Počasi iščemo imena, tako za punčko kot za fantka. Vsak predlog je dobrodošel!

Potem pa še ta stvar o ptičji gripi. Včeraj so potrdili, da je večina poginulih ptic, predvsem labodov in sivih čapelj bila okužena z virusom aviarne influence tipa H5N1, drugače imenovan "smrtonosni in izredno patogeni virus ptičje gripe", ki med ljudmi že povzroča paniko, polemike in špekuliranja. Novica o tem se je pojavila tudi na spletni strani CNN (www.cnn.com/WORLD), kjer je pod rubriko "World News" bil zapisan naslov članka: Slovenia latest to detect bird flu. In to v Mariboru, Slovenj Gradcu, in nekaterih ostalih krajih v podravju in pomurju.
So se pa porodila nekatera razmišljanja tudi pri meni. Po nekaj minutnem brskanju po spletnih straneh sem prišel do sledečih ugotovitev:

Gilead je podjetje, ki je ustvarilo Tamiflu, edino zdravilo za katerega predvidevajo, da bi lahko bilo uspešno pri zdravljenju obolenja s H5N1 virusom ptičje gripe.

Gilead je licenco za trženje in izdelavo zdravila Tamiflu (link) prodal švicarskemu podjetju Roche (link).

3. januarja 1997 leta je podjetje naglasilo, da bo g. Donald H. Rumsfeld postal direktor podjetja. Seveda z ustreznim lastniškim deležem. V objavi podjetja Gilead na tej strani je mogoče prebrati dovolj informacij o Donaldovi vlogi v svetu farmacije. Podobno lahko preberemo tudi v njegovi biografiji na tej strani.

Donald H. Rumsfeld je 20. januarja 2001 zaprisegel kot 21. obrambni minister ZDA.

Torej je za ZDA g. Donald H. Rumsfeld, kot bi se izrazili američani, "A heck of a guy!".

Sicer pa so ZDA menda zmeraj zatrjevale, da so proti uporabi biološkega ali kemičnega orožja. Celo napadali so tiste, ki bi ga morda lahko uporabili (pred njimi).

Morda kakšen komentar?

Včerajšnji dan

[15.2.2006]

Še eden tistih uporniških dni v službi, ko moraš zagovarjati svoja stališča in biti previden, da kdo ne podvomi v tebe. Najprej pomagaš, sodeluješ v projektu, ki iz meseca v mesec doživlja svoje nadgradnje, spremembe, potem vanj udari še kakšna novost v zakonodaji, programi in podatki v podatkovni bazi so krpani kot stare delavske hlače, .. , potem pa se izkaže, da nisi na "tekočem" s vso zgodovino ustvarjanja takšnega projekta in vedno kaj zajeb... Popravljaš in popravljaš svoje napake, vmes pa pride do deljenih mnenj med samimi "avtorji" projekta. Ha, pa vsa stvar ni nikjer dokumentirana. Tako je, ko se posodabljajo programi, katerih prve verzije segajo izpred deset let nazaj, kjer paralelno tečejo stare in nove "verzije" programov na različnih sistemih (Cobol, Oracle Forms). Vsi pa tako zasipani in obremenjeni s tekočimi zadevami, da je nemogoče stvari spravljati na skupni imenovalec, počistiti vso nepotrebno in motečo navlako, potem pa še koga podučiti o tem kako stvari morajo delovati, če mnenja v ekipi pogosto niso enotna. Enkrat tak, drugič spet drugače, pa zopet tak....
No toliko jamranja. Sicer pa je včeraj bil Valentinov dan, dan zaljubljencev, ko ptički začnejo pet, .. Ravno te dni je zelo aktualna ptičja gripa, ki so jo našli pri okoli desetih labodih in eni sivi čaplji v Mariboru in Muti. Zato me skrbi, da bi ptički to leto peli s hripavim glasom. Zaenkrat še ni dokazov, da bi tip ptičje gripe bil človeku nevaren tip H5N1. Zaenkrat smo še nezaskrbljeni.. Aja, Valentin. Moja draga oma, ki sem jo v prejšnjem letu izgubil, na ta dan ni nikoli pozabila. Tudi takrat ne, ko to še ni bil tako marketinško usmerjen. To pa zato, ker sem sam krščen kot Valentin in je to moj god. Čeprav sam nikoli nisem tega praznoval. Sem pa verjel tisto, kar je govorila oma: "Valentin ima ključ od korenin". Ta dan jemljem kot naznanilo pomladi. In res se sneg topi in sonček sije.
Urška se je prav tako potrudila, da sem pozabil na službene zadeve in si lahko privoščil odlično kosilo, ki ga je skrbno pripravila. Zvečer pa še darilca: Urški benjaminček v okrasnem lončku, Tinetu pa Rafaelo kroglice in okrasen kaktus v lončku. Luštkano!
Naše rastoče dete pa nase pridno opozarja vsak večer, ko se mamica umiri. Tako je že od 1. februarja. Jaz njegovih kretenj še ne čutim. Mogoče si bo že po rojstvu zaslužil kakšen naziv mojstra v Jogi, Tai Chi-ju ali Aikidu.. He, he..
Počasi bi lahko pripeli še kakšno slikico, a ne?

Pohištvo je na mestu

[13.2.2006]

Pred dvema dnevoma sva z Urško dobila pohištvo za v dnevno sobo, ki sva ga naročila, da pridobiva nekaj dodatnega odlagalnega prostora in razbremeniva nekatere že prenatrpane omare. Navsezadnje bomo potrebovali tudi previjalno mizo s predali za shranjevanje baby kozmetike in potrošnega materiala. In tudi ta že stoji.
In kaj je najbolj zanimivo? Tako hitro, kot je pohištvo bilo nared za polnjenje polic, tako hitro sva ugotovila, da imava vse preveč stvari, ki jih sploh ne potrebujeva. Ogromno nekih papirjev, CD plošč z računalniškimi vsebinami, ki že dolgo niso aktualne, polno neke embalaže, škatl, .. Včeraj sva napolnila vse zabojnike za smeti, ki stojijo pred blokom. Smeti pa odvažajo menda šele jutri.. Uff bodo stranke zadovoljne, ko ne bodo morale svoje smeti odlagati ob zabojnike... Sorry.
Rešiti se je bilo treba še nekaterih težav s kablovjem. Sedaj je v dnevni sobi kanal v katerem tečejo kabli za TV, radio, internet. Olajšanje, ko se ti več ne zatika copat ob vso to navlako na tleh. Tudi pri računalniku so sedaj kabli malo lepše pošlihtani. Urška je rekla "luksuz", saj se sedaj pod pisalno mizo prah lahko lepo posesa.
Danes po službi pa še montiranje slike nad regal in sortiranje vijakov, žrebljev, matic, podložk, itd. iz ene plastične vrečke, kjer si šrauf iskal tako kot sem včasih iskal ustrezni element med gradnjo z lego kockami. Sedaj so vijaki lepo razvrščeni in spakirani v vrečke, vrečke pa v škatlo za orodje.
Čaka nas še nadaljnje sortiranje navlake in pospravljanje v elemente oz. arhiviranje v škatle, te pa v klet.

Danes mi je na misel prišel en zanimiv slogan, pa ga bom kar zapisal, da ga ne pozabim:

"Večino svojega prostega časa preživim v službi"

Lahko noč!